Družinsko pravo

V okviru dolgoletne prakse ima naša pisarna bogate delovne izkušnje na področju družinskega prava. Pripravljeni smo na korenite spremembe, ki jih prinaša reforma družinskega prava (velja od 15. aprila 2018) in strokovno podkovani na področju mednarodnega zasebnega prava, zlasti evropskega, pri mednarodnih parih.

Vsak zakonec lahko zahteva razvezo zakonske zveze, ki postane iz katerega koli razloga nevzdržna. V tem primeru se razvezni postopek začne na podlagi tožbe. V primerih, ko si oba zakonca želita razvezo in se o njej sporazumeta, je potrebno oblikovati predlog. Če imata mladoletne otroke, je treba v obeh primerih določiti, kateremu od staršev se dodelijo v vzgojo in varstvo ter določiti stike drugega zakonca z otroki in višino preživnine. Z reformo družinskega prava je predvidena tudi možnost skupne vzgoje in varstva otrok v primeru ločenega življenja staršev, četudi se starša o tem ne sporazumeta. Če se po izdaji sodne odločbe bistveno spremenijo okoliščine na strani preživninskega zavezanca in/ali preživninskega upravičenca, se lahko s tožbo zahteva zvišanje ali znižanje preživnine, spremeni pa se lahko tudi prvotno določen način izvrševanja stikov. Možna je tudi predodelitev otroka drugemu od staršev, in to zlasti v primerih, ko je otrok pri tistemu od staršev, kateremu je dodeljen, kasneje ogrožen z vidika njegove koristi ali ko tak starš onemogoča stike, in stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči centra za socialno delo.

Neodvisno od razveze zakonske zveze se obravnava režim skupnega premoženja. S trenutkom sklenitve zakonske zveze oz. začetkom zunajzakonske skupnosti, se zgodi pomemben premik: vse, kar je ustvarjeno s skupnim delom v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ki se ob določenih pogojih enači z zakonsko zvezo, postane skupno premoženje para. Tisto premoženje, ki ga je imel zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last, prav tako predstavljajo posebno premoženje darila ali dediščine. Skupno premoženje se razdeli, če zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Lahko pa se razdeli tudi v času trajanja zakonske zveze po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega zakonca. V ta namen zakonca sklepata med seboj pogodbe, od reforme družinskega prava naprej pa jima je omogočeno, da s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij tudi drugače uredita vsebino njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. Skupno premoženje se razdeli tudi na zahtevo upnika, ki zahteva izvršbo na delež enega od zakoncev. Po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju se le-to razdeli v nepravdnem postopku po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine.

V kolikor se zakonca ne sporazumeta o obsegu skupnega premoženja in deležih, je potrebno sprožiti pravdni postopek, v katerem se ugotavlja, kaj vse spada v skupno premoženje in kakšni so deleži. Velja zakonska domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka (torej vsak ½), kar pa je možno vedno izpodbiti. Vsak zakonec namreč lahko dokazuje, da je prispeval več in da je njegov delež na skupnem premoženju višji. Kot stranke lahko v teh sporih nastopajo tudi druge osebe, najpogosteje v primerih, ko je nepremičnina vknjižena na njihovo ime (npr. starši enega od zakoncev).

Zaželeno je, da stranka ob prvem obisku odvetnika prinese s seboj naslednjo dokumentacijo:

  • izpis iz poročne matične knjige,
  • izpise o rojstvu otrok,
  • morebitna potrdila o šolanju otrok, če so že polnoletni (npr. pri uveljavljanju spremembe viši-ne preživnine,..),
  • zapisnik centra za socialno delo, če se je stranka tam že zglasila,
  • fotokopije računov o izdatkih za otroke,
  • fotokopije položnic za vrtec, šolsko prehrano,…
  • potrdila centra za socialno delo o višini otroškega dodatka,
  • fotokopije plačilnih list za zadnje tri mesece itd.