
Odškodnine
V odvetniški pisarni posamezne stranke, oškodovance, zastopamo pri njihovem izvensodnem in sodnem uveljavljanju odškodnin zoper odgovorne osebe in zavarovalnice iz naslova premoženjske in nepremoženjske škode.
Če tretji s svojim ravnanjem ali opustitvijo poseže v koristi stranke (prometna ali delovna nezgoda, ugriz živali, zdrs snega s strehe …), lahko povzroči škodo. Oškodovanec dobi pravico do uveljavljanja odškodnine.
Škoda je lahko premoženjska (uničeno ali poškodovano premoženje, izgubljen zaslužek, stroški zdravljenja, pogreba itd.) ali nepremoženjska (telesne poškodbe, okvara zdravja, okrnitev svobode, poseg v čast in dobro ime, poseg v osebnostne pravice, skaženost, strah, smrt bližnjega ipd).
Odškodnina je nadomestilo za utrpelo škodo. Lahko se zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, v primeru nepremoženjske škode pa se priznava denarna odškodnina.
Za uveljavljanje odškodnine morajo biti kumulativno izpolnjene naslednje predpostavke:
- da je nastala škoda,
- da škoda izvira iz protipravnega (nedopustnega) ravnanja,
- da obstaja (pravno relevantna) vzročna zveza med očitanim dejanjem in nastalo škodo,
- da obstoji odškodninska odgovornost povzročitelja škode.
Odškodnino lahko uveljavlja vsakdo, posameznik in pravna oseba, če je zanjo v celoti ali deloma odgovoren tretji. Če je podana sokrivda, se odškodnina lahko sorazmerno zniža.
Zavarovalnice pri prometnih nesrečah mnogokrat ugovarjajo sokrivdo poškodovanega. Zakon in sodna praksa pa sta oblikovala zelo jasna stališča, kdaj voznik motornega vozila objektivno odgovarja, ne glede na krivdo, in ko ugovor sokrivde ni utemeljen.
V primeru smrti bližnjega so do odškodnine upravičeni ožji družinski člani pokojnega: zakonec, partner v izvenzakonski zvezi, otroci, starši. Če obstaja trajnejša življenjska skupnost s pokojnim, gre odškodnina tudi bratom in sestram.
V primeru sklenjenega zavarovanja AO plus lahko zahteva odškodnino tudi nekdo, ki je sam kriv za škodo, ali njegovi svojci.
V primeru posebno hude telesno poškodbe bližnjega, ki je povzročila posebno težko invalidnost, so do odškodnine upravičeni tudi ožji družinski člani poškodovanega.
Višina odškodnine je vedno individualizirana in odvisna od vrste poškodb, intenzitete ter trajanja bolečin in nelagodnosti, obsega zdravljenja, obsega trajnih posledic in invalidnosti. Odškodnina za strah se odmerja po intenziteti in trajanju strahu ob nezgodi in strahu za izid samega zdravljenja. Odškodnina za skaženost pa se določa glede na osebno prizadetost in neugodje pred ljudmi.
Naša osnovna usmeritev je, da stranke dosežejo odškodnino v izvensodnem postopku, ker tako najprej pridejo do odškodnine. Če se ne doseže dogovora z nasprotno stranko (največkrat zavarovalnico), se na podlagi dolgoletnih izkušenj odločimo za vložitev odškodninske tožbe na pristojnem sodišču.
Priporočljivo je, da se stranka takoj po nastanku škode oziroma vsaj po zaključku zdravljenja z vso potrebno dokumentacijo zglasi pri odvetniku in se odloči za nadaljevanje postopka, pri čemer se najprej vloži odškodninski zahtevek, pozneje pa, če ne pride do izvensodne poravnave, tudi tožbo. Zaželeno je, da stranka k odvetniku prinese naslednjo dokumentacijo (v primeru poškodb pri delu, prometnih nesreč itd.):
- poškodbeni list,
- vso medicinsko dokumentacijo,
- morebitni policijski zapisnik,
- potrdila o upravičeni odsotnosti z dela,
- dokazila o izgubi pri plači itd.